Navodila za nego ran po operativnem posegu in nego brazgotin mlajših od enega leta

Vse kožne rane, pa naj bodo te posledica kirurškega reza ali poškodbe, celijo s procesom brazgotinjenja. Vsi kirurgi si želimo, da bi naši bolniki imeli komaj vidne brazgotine zato smo že med operativnim posegom pozorni, da s tkivom bolnika rokujemo nežno ter, da je kirurški rez čim manjši. Rano po končani operaciji spnemo z različnimi kombinacijami podkožnih in kožnih šivov ali kirurških sponk. Skrb bolnika za rano, kasneje pa za brazgotino je, z vidika končnih estetskih rezultatov, skoraj enako pomembna kot kirurška tehnika. Rane potrebujejo počitek. Po operativnem posegu se izogibajte fizičnim naporom. Skrbite za uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje dovolj beljakovin in vitaminov.

V kolikor se rana nahaja na zgornji okončini, si jo namestite v trikotno ruto na tak način, da bo podlaht v višini srca. Če se rana nahaja na spodnji okončini, le-to podložite z blazino in počivajte. Po operativnem posegu je možno pričakovati nekaj bolečin. V primeru bolečin priporočamo paracetamol ali nesteroidne antirevmatike (Lekadol, Daleron, Brufen, Nalgesin,..), v kolikor ta zdravila dobro prenašate in na njih niste alergični. Aspirina se izogibajte, saj lahko povzroči krvavitev iz rane. Prvo prevezo rane je potrebno opraviti v skladu z navodili kirurga. V odsotnosti drugačnih navodil prvo prevezo opravite v 72 urah pri vašem izbranem zdravniku. Kasnejše preveze opravite po presoji kirurga ali izbranega zdravnika. Čas odstranitve kirurških šivov ali sponk je individualen in se giblje od 5. do 14. dne. Ob odstranitvi šivov je priporočeno namestiti adhezivne trakove (Leukosan strip, itd.). V kolikor rana in okolišnja koža adhezivne trakove zadovoljivo prenašata, vam svetujemo, da si jih nameščate tri tedne.

Uporaba adhezivnih trakov zmanjša napetostne sile preko brazgotine ter izvaja pritisk na brazgotino, kar pripomore k estetsko lepšim končnim rezultatom. Po prenehanju uporabe adhezivnih trakov, lahko pričnete z masažo brazgotine in uporabo silikonskih krem (Dermasof, Pro-Sil, Xeragel ipd.) ali silikonskih obližev (Epi-Derm) Izdelki za nego brazgotin, ki vsebujejo silikon, glede na trenutno dostopno medicinsko literaturo, nudijo boljše estetske rezultate kot izdelki za nego brazgotin, ki silikona ne vsebujejo. V članku Prof. dr. Monstreya (Updated Scar Management Practical Guidelines), objavljenega leta 2014 v reviji plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije (JPRAS) je bila uporaba silikonskih obližev in krem imenovana za zlati standard kot profilaktična terapija proti hipertrofičnemu in keloidnemu brazgotinjenju.

Način delovanja silikonskih preparatov še ni popolnoma raziskan, vendar naj bi silikonski preparati izboljšali hidracijo kože, ugodno naj bi vplivali na rastne faktorje, regulirali tvorbo veziva in s tem vodili v nastanek mehkejše brazgotine v nivoju kože. Zmanjšali naj bi srbečico in neprijeten občutek, povezan s celjenjem. Z uporabo silikonskih obližev Epi-Derm ali krem za brazgotine, ki silikon vsebujejo ( Pro-Sil, Dermasof ali Xeragel ), lahko pričnete takoj, ko je rana zaceljena in ne kaže znakov vnetja – običajno v drugem tednu po operativnem posegu. Za optimalen estetski rezultat je potrebno s silikonskimi obliži ali kremo vztrajati vsaj 8 tednov in vsaj 8 dnevno. V času, ko silikonskega obliža nimate nameščenega, si preko brazgotine nanesite silikonsko kremo za nego brazgotin ( Pro-Sil, Dermasof ali Xeragel ). Če silikonskih obližev ne boste uporabljali, lahko preko brazgotin nanašate le silikonsko kremo za brazgotine. Kremo na brazgotino nanesite večkrat dnevno. Ne pozabite na masažo! Masaža brazgotin je pomembna, saj znatno pripomore k lepšemu celjenju. Masažo zaceljene brazgotine spodbujamo pri vseh bolnikih večkrat dnevno. Za masažo brazgotin lahko uporabite navadno mastno kremo ali celo oljčno olje. Čiste, 100 %, silikonske kreme za masažo niso primerne saj so zaradi visoke vsebnosti silikona pregoste, dodatno pa so silikonske kreme za masažo predrage. Tanek sloj silikonske kreme po končani masaži ali namestitev silikonskega obliža pa je vsekakor priporočljiva. Za večje brazgotine je smiselna tudi izdelava posebnih kompresijskih oblačil. Brazgotin ne izpostavljajte soncu. Če so brazgotine na izpostavljenih predelih kože, je nujna uporaba krem za zaščito pred soncem s SPF vsaj 30. Najboljšo zaščito predstavljajo kreme s fizikalnimi filtri (cinkov oksid, titanov oksid).
Kljub dobri kirurški oskrbi in dobri skrbi za brazgotino s strani bolnika se včasih rane zacelijo s hipertrofično ali celo s keloidno brazgotino. Takih brazgotin ni možno preprečiti, vendar je ob zgoraj naštetih ukrepih njihov nastanek znatno manj verjeten.

Nega zrelih brazgotin, starejših od enega leta

V nasprotju s splošnim prepričanjem na izgled zrelih brazgotin ni možno vplivati z masažo ali z različnimi kremami za brazgotine. Žal tudi silikonski preparati ne bodo uspešni. Bolnikom z zrelo brazgotino, ki jih estetsko moti zato svetujemo obisk pri priznanem specialistu plastične kirurgije, ki jim lahko natančno razloži možnosti nadaljnega zdravljenja kot tudi kakšni so realni pričakovani uspehi. Posvet pri plastičnem kirurgu je običajno cenejši kot nakup ene same dražje kreme za brazgotine v lekarni. Zavod za nego brazgotin priporoča priznane in uveljavljene slovenske specialiste plastične in estetske kirurgije: Juventina clinic ( Prof. dr. Ahčan) ter estetiko Božikov

Skrb in nega za kronične rane

Kronične rane in rane pri katerih je prišlo do vnetja potrebujejo posebno pozornost. Tudi te rane potrebujejo počitek in vlažno okolje. Potrebne so redne preveze s strani izbranega zdravnika ali patronažne sestre v zdravljenje pa mora biti vključen tudi kirurg saj so pogosto potrebni tudi dodatni kirurški posegi.

Preko ran nameščamo različne obloge, ki so prilagojene tipu rane, fazi vnetja v kateri se rana nahaja in količini izločka iz rane.

V zadnjih letih za številne kronične in vnete rane svetujemo uporabo oblog iz poliuretanske pene. Obloge iz poliuretanskih pen se kot sekundarne obloge nameščajo preko primarnih oblog. Preveze lahko zato opravljamo bolj poredko, kar je za bolnika manj naporno kot vsakodnevne preveze in čakanje na prevezo v čakalnici.