Silikonski obliži za brazgotine

Vse rane celijo z naravnim procesom brazgotinjenja, ki je zelo zapleten in poteka v več fazah. Telo na rano najprej reagira z vnetnim odgovorom, kasneje z rastjo novega tkiva in na koncu z preoblikovanjem brazgotine (faza vnetja, faza rasti in faza preoblikovanja). Pri nekaterih bolnikih brazgotinjenje poteka pretirano, kar vodi v nastanek nestetskih, motečih brazgotin. Zakaj pri nekaterih bolnikih pride do pretiranega brazgotinjenja, ni povsem razjasnjeno. Ena izmed sprejetih razlag je pretirano izhlapevanje tekočine iz področja brazgotine, kar vzpodbuja pretirano brazgotinjenje in pretirano tvorbo kolagena.

Klinične raziskave potrjujejo, da so silikonski obliži učinkoviti pri zmanjševanju tveganja za pretirano brazgotinjenje pri brazgotinah mlajših od enega leta. Čeprav njihov natančen mehanizem delovanja še ni povsem raziskan, se domneva, da silikonski obliži zmanjšujejo izgubljanje tekočine iz brazgotine. S tem izboljšajo hidracijo kože, kar preprečuje pretirano tvorbo kolagena in vodi v nastanek mehkejše brazgotine, ki se bolje zlije z nivojem kože. Poleg tega uporaba silikonskih obližev pogosto zmanjša srbečico in neprijeten občutek, ki spremljata celjenje. Kvalitetni silikonski obliži za brazgotine so izdelani iz medicinskega silikona – dimetilsiloksana, kemijsko navzkrižno povezanega v stabilen polimer. Ta posebna struktura jim daje mehko, gelasto teksturo, ki se prilagodi koži in brazgotini. Medicinski silikon je biokompatibilen in inerten, zato ne povzroča draženja ter je varen za dolgotrajno uporabo. Silikonski obliži ustvarjajo vlažno in zaščitno okolje, ki omogoča izmenjavo kisika, hkrati pa preprečuje izsuševanje brazgotine. Rezultat je postopno mehčanje brazgotinskega tkiva, zmanjšanje srbenja ter manj vidna brazgotina.

Silikonske obliže ločimo po izgledu (prozorni ali prekriti s tkanino) ter po obliki. Izgled obliža nima vpliva na njegovo protibrazgotinsko delovanje, temveč gre zgolj za estetsko izbiro, ki vpliva na zadovoljstvo bolnika. Večina obližev je pravokotnih in se med seboj razlikujejo le po dolžini obliža, ki naj bo približno 2 cm daljša od brazgotine. Dolžine pravokotnih obližev segajo od 3 cm do 29 cm. Nekateri silikonski obliži imajo posebno obliko, ki je prilagojena brazgotinam po določenih kirurških posegih. Primeri takih obližev so obliži za nego brazgotin po dvigu ali zmanjšanju prsi.

Silikonske obliže za brazgotine lahko začnete uporabljati takoj, ko je brazgotina zaceljena oziroma ko prenehate uporabljati adhezivne obliže (npr. Steri‑Stripi). Silikonske obliže imejte nameščene vsaj 8 ur dnevno, lahko pa jih nosite tudi ves dan in ponoči. Pomembno je, da izberete kakovostne silikonske obliže za brazgotine – priporočamo samolepljive in dovolj debele obliže, ki zagotavljajo učinkovito delovanje in dolgo obstojnost. Obliži naj bodo pralni in namenjeni večkratni uporabi. Primer kakovostnih silikonskih obližev so izdelki ameriškega podjetja Biodermis, ki že več kot 30 let razvija medicinske pripomočke za zdravljenje in preprečevanje brazgotin. V Sloveniji te obliže uporabljamo že več kot deset let, pri čemer so jih preizkusili številni Slovenci in Slovenke. Na Zavodu smo še posebej ponosni, da so silikonske obliže za brazgotine uporabljali tudi mnogi kirurgi in medicinske sestre, kar dodatno potrjuje njihovo zanesljivost in strokovno vrednost.

Za čim boljši estetski rezultat je priporočljivo silikonske obliže uporabljati vsaj 8 tednov, lahko pa se jih namešča tudi bistveno dlje, saj se večina brazgotin celi približno eno leto. Silikonske obliže se lahko kombinira z uporabo silikonskih krem za nego brazgotin, kot so ProSil, Xeragel ali Dermasof. Na primer: ponoči ima bolnik nameščen silikonski obliž za brazgotine, podnevi pa na brazgotino nanese silikonsko kremo.